30LET

OŠ Miška Kranjca  – 30 letnica

Pusti otroka, naj pleza po drevesih! In če se bojiš, potem mu pomagaj, stopi k njemu in ga nauči. Sam plezaj na drevo.

Pokaži mu, kaj storiti, da ne pade z njega. Poleg tega pa sploh ni tako slabo, če kdaj pa kdaj pade z drevesa – bolje, kakor da bi bil vse življenje prikrajšan za nekatere izkušnje.

(Osho Rajneesh)

 

 

NAŠA ŠOLA PRAZNUJE


Kako lepo je, če lahko nekaj poimenujemo po ljudeh, ki so v določenem trenutku pustili pečat v okolju in pri ljudeh, kjer so živeli. Pisatelj Miško Kranjec je prav gotovo taka oseba. Čeprav ni delal in živel v okolju, kjer že 30 let stoji OŠ Miška Kranjca, pa smo zaposleni, krajani in otroci ponosni, da šola nosi njegovo ime.

Hoditi in delati v šoli, ki nosi ime po pisatelju, je več kot le naslov, kjer posamezniki preživljamo določen čas svojega življenja. Vsakokrat, ko se izgovori to ime, in v 30 letih se je to ime izgovorilo neštetokrat, se nehote in bliskovito v naših možganih nekaj zgane. Eni se spomnimo na kakšno lepo knjigo, drugi na pisatelja, na kakšen kulturni ali drug dogodek, tudi na šolo in prijatelje, s katerimi smo »gulili« šolske klopi. Vsako ime nosi svoj pečat, ima  zgodovino, lepe in tudi manj lepe spomine.

Sam nimam veliko zgodb, ki jih lahko povežem z OŠ Miška Kranjca. Kljub temu pa sem že v teh nekaj mesecih doživel dogodke, ki jih ne bom nikoli pozabil. Na primer prvi šolski dan, v torek, prvega septembra 2015.

Zbudil sem se v prelepo poletno jutro. Že precej zgodaj, to je nekaj po šesti uri zjutraj, sem se  z avtom odpeljal  izpred domače hiše v Velenju. Vso pot od doma do Ljubljane, na Kamnogoriško 35, kjer stoji OŠ Miška Kranjca, sem razmišljal o tem, kako me bodo sprejeli otroci, ki me bodo prvič  videli in slišali. Z učitelji in zaposlenimi na šoli sem se že spoznal, ampak pred otroke, zaradi katerih so vse šole na svetu, bom stopil a prvič.

Zavedal sem se, da bo prvi vtis, ki ga bom naredil nanje, zelo pomemben. Tega se ljudje najraje in tudi najbolj spominjamo ter zapomnimo. Zato smo ljudje pred prvim in tudi novim nekoliko bolj razburjeni; čutil sem napetost in pričakovanje, česar pa ne znam in ne morem opisati.

Do šole sem se pripeljal v trenutku. Poti se sploh ne spominjam, samo to vem, da sem parkiral na parkirnem prostoru za telovadnico. Ko sem stopil iz avta, je sonce že obsijalo prenovljeni atrij, ki je v svoji novi podobi kar žarel. Za novo šolsko leto smo namreč prenovili prostor pred vstopom v šolo.

Učitelj Hrvoje Vilhelm je že postavljal šolsko ozvočenje. Za sprejem otrok v šolo na prvi šolski dan smo pripravili majhno presenečenje. Pozdravila sva se, jaz pa sem ga poprosil, da naj preko ozvočenja spusti nekaj glasbe, »saj je vendar danes praznično«, sem dejal. Uslišal me je in preko zvočnika so že zadonele lepe in prijetne melodije.

V zbornici šole so se že zbirali strokovne delavke in delavci, učiteljice in učitelji ter se  sproščeno pogovarjali. Vsi so bili praznično oblečeni, sproščeni in veselega razpoloženja. Tudi sam sem se jim pridružil ter delil z njimi še zadnje trenutke pred pričetkom novega šolskega leta.

Ob 8.00 uri sem v spremstvu učiteljskega zbora stopil v atrij pred učenke in učence. Mikrofona še nisem dobil, da bi jih lahko nagovoril, ker je bil mikrofon v rokah 6 PACK ČUKURJA. Priznan in popularen slovenski repar je pripravil zanimiv in sproščen uvod v moj nagovor. Otroci in starši, ki so ta dan prišli pred šolo, so z odobravanjem in navdušenjem poslušali pesmi, ki jih jim je namenil. Po zadnji zapeti pesmi pa je nastopil moj trenutek.

Stopil sem pred učenke in učence OŠ Miška Kranjca. Nikoli ne bom pozabil tega trenutka in občutkov, ki sem jih imel ter občutil ob pozdravu množice mladih, nasmejanih in veselih otrok ter mladostnikov. Kljub temu, da so stali pred mano otroci, so se mi zdeli tako zreli. Presenetili so me s pozornim poslušanjem in iz oči jim je žarela vedoželjnost, spoštovanje in igriva prijaznost. Otroci in mladostniki so polni pričakovanj pozorno poslušali moje pozdravne besede, iz njihovih obrazov sem lahko razbral, da me razumejo in odobravajo vse, kar sem jim povedal. Takrat sem prišel do spoznanja, da sem naredil najboljšo potezo tistega leta, ko sem se prijavil na razpis za ravnatelja OŠ Miška Kranjca. Tudi na licih posameznih staršev, ki so bili v spremstvu mlajših otrok, sem videl sproščenost in občutek zadovoljstva ob tem veselem in tudi veličastnem sprejemu. Moji občutki so bili pač takšni!

Po kratkem nagovoru in predstavitvi kolektiva so otroci z razredniki odšli v šolo novim dogodivščinam naproti. Z učitelji prvega razreda pa smo odšli v šolsko jedilnico, kjer smo počakali na prihod otrok, ki bodo ta dan prvič vstopili v osnovno šolo. Vsi otroci so prišli v spremstvu staršev, na sprejemu se nam je pridružil tudi župan g. Zoran Janković, ki je otroke in starše prijazno nagovoril.

Prvi dan kot ravnatelj na OŠ Miška Kranjca je bil za mano. Bil sem prijetno utrujen, poln lepih občutkov, zadovoljen in z veseljem sem pričakoval prihodnje dni. Naslednji dnevi, tedni in meseci so bili zelo delavni, polni prijetnih dogodkov. Obnavljali smo šolski prostor, pri tem so sodelovali tako starši kot tudi zaposleni na šoli. Dnevi dejavnosti in prireditve so bili zanimivi in odlično izvedeni . Učenke in učenci so dokazali, da znajo biti uspešni takrat, kadar so motivirani za delo, učitelji pa so otrokom ponujali najrazličnejše programe, da je lahko vsak otrok na šoli, ki se je hotel dokazati, bil pri tem uspešen.

Še posebej sem se razveselil spoznanja, da je na šoli večina zaposlenih takšnih, ki vidi in prepozna posebnosti pri posameznem otroku in mu potem omogoča, da to posebnost lahko razvija. Naš odnos na šoli smo pričeli še dodatno in izdatneje graditi na pozitivnih temeljih in medsebojnem zaupanju. Zaposleni se namreč zavedamo, da je to ključ, ki odpira vrata k dobremu sodelovanju. Zadovoljen učitelj in zaposlen v šoli pomeni zadovoljen otrok, zadovoljen otrok pomeni zadovoljen starš in to zadovoljstvo pelje v kvalitetno in zaupanja vredno sodelovanje.

Vse življenje do sedaj sem namenil delu, da bi mladostnikom pomagal ustvariti kar najboljše pogoje za njihov razvoj. Ob tem pa sem sledil misli, ki je postala moja usmeritev:

NAJ BO JUTRO ZA VSE OTROKE SPODBUDNO ZA USTVARJANJE, DAN NAJ PONUJA VSEM ENAKE MOŽNOSTI, VEČER PA SPOMIN NA LEPA DOŽIVETJA, NOVA SPOZNANJA TER ČAS ZA MIREN POČITEK.

Ob 30-letnici OŠ Miška Kranjca izrekam čestitke vsem zaposlenim in tistim, ki so obiskovali in še obiskujete našo šolo. Iskrena hvala dobrim in srčnim ljudem, ki ste z  nami sodelovali in še sodelujte ter pomagate, da lahko izvajamo kvalitetne in otrokom primerne učno-vzgojne programe. Vse to, kar bodo  otroci v obdobju odraščanja in pripravi na življenje spoznali in doživeli, nam bo z obrestmi povrnjeno.

Jožef Kavtičnik, ravnatelj

Ravnatelj_podpis