V soboto, 25. 5. 2024, ob osmih zjutraj smo se odpeljali proti Jesenicam in nadaljevali skozi tunel Karavanke na avstrijsko Koroško. Med potjo nas je vodič opozoril na vrhove, cerkvice, kraje, letališči in kar je bilo zanimivega ob poti. Postavljal nam je tudi številna vprašanja in preverjal naše znanje o višinah vrhov, dolžini tunela, izviru reke Drave in še marsikaj.

Naš prvi postanek je bil v Spittalu, kjer smo si ogledali muzej v gradu Porcia in kjer je tudi maketa turske železniške proge. Medtem, ko smo bili v muzeju, je zunaj deževalo, ko pa smo šli na sprehod po mestu, nas je že grelo sonce.

Od tam smo se odpravili proti rudniku granatov in se spotoma ustavili še pri Millstätskem jezeru, ki je najglobje na Koroškem. Nekateri so se odpravili v trgovino, drugi na igrišče, tretji pa na sprehod. Kar nekaj kopalcev je že bilo dovolj pogumnih za otvoritev kopalne sezone, žal mi nismo imeli s seboj kopalk.

Po 20 minutah vožnje smo prispeli v kraj Radenče, kjer se nahaja Granatium, nekdanji rudnik granatov. Najprej smo si ogledali muzejsko zbirko najlepših primerkov granatov s celega sveta, nato smo se sprehodili še po rudniku in nazadnje pred rudnikom še sami poizkusili kopanje granatov. Ker smo to delali ročno, smo ugotovili, da je delo naporno, naš izplen pa precej boren. Izbrali smo lažjo pot in nekateri so si spominke kupili kar v trgovinici.

Tudi tokrat smo imeli srečo z vremenom, saj smo kljub nevihti v bližini, ostali suhi in je dež počakal, da smo bili vsi zbrani na avtobusu. Med potjo proti domu je vodič preverjal, kaj smo si zapomnili z izleta in za pravilne odgovore podelil kar nekaj simboličnih nagrad.

Dostopnost